. . . V iskanju, raziskovanju, opazovanju in spremljanju,

želiš ustvariti nekaj svežega, novega, nekaj kar bi bilo popolno, nekaj da   d o l   p a d e š . . .

razmišljaš . . .

razmišljaš in ugotoviš . . .

Ugotoviš, da je čevelj tu, on je že zgodovina . . .

in prične se igra z idejami in ponovno ugotoviš, da je prva ideja najboljša,

enostavna,

preprosta a najboljša . . .

in   p a d e š   d o l, padaš v globino,

obdaja te tema in med padanjem in v temi te prevzame še strah . . . želiš končati . . .

kriza ustvarjanja . . .

in v trenutku se strah spreobrne v srečo, kreativna kriza in želja po koncu te povlečeta v ekstazo . . .

in dobil si makrame,
kateri se je objel čevelj . . .

in dobil si makrame,
kateri se združil z čevljem . . .

in v nadaljevanju te iste ekstaze se to pridruži mozaik,

mozaik kateri se igra z čevlji,
in jim povrne ze pozabljen blišč . . .

In ugotoviš, da ni potrebe po iskanju,

raziskovanju, ker je vse tu, čevelj je zgodovina . . .

Moraš le ljubiti čevelj, čevelj mora biti del tebe . . . .